Starejši

V Sloveniji za starostno mejo, ki definira starejše, označujemo osebe, stare 65 let in več. Vendar pa se v zadnjih letih pojavlja vprašanje, ali so dosedanje starostne meje glede na aktivnost prebivalstva  še ustrezne?

Kako se starejši samostojno gibajo v urbanem okolju?

Starejše iz vidika mobilnosti običajno razdelimo na pešce, voznike osebnih avtomobilov, uporabnike javnega potniškega prometa, uporabnike električnih skuterjev za invalide ali električnih vozičkov, v manjši meri pa tudi na kolesarje. V prometu se zaradi slabše fizične pripravljenosti in odzivnosti uvrščajo med bolj ranljive udeležence. 
 

Varnost

Na starejše običajno gledamo kot počasne udeležence v prometu, ki nimajo veliko stika s sodobnimi tehnologijami. Vendar pa je potrebno opozoriti, da je starejša populacija čedalje bolj aktivna, želi si več samostojnosti, aktivnosti in integracije v družbo (t.i. koncept aktivnega staranja prebivalcev).

Hoja

Najpogostejša oblika starejših udeležencev v prometu je peš hoja. Vendar pa vrsta arhitektonskih in drugih ovir starostnikom pogosto preprečujejo odhajanje od doma. Med najpogostejše ovire poleg oddaljenosti destinacije uvrščamo neurejene pločnike, odsotnost počivališč, kjer bi bilo mogoče za nekaj trenutkov posedeti in si nabrati novih moči, ter strah pred naključnimi povzročitelji nasilja in drugih kaznivih dejanj. Nezavarovani prehodi, slabo označeni in nepregledni prehodi za pešce ali prehodi brez podaljšanega časovnega intervala na semaforjih, poškodovani pločniki in stopnice, dodatno dvignjeni robniki, slaba osvetlitev ob poti, odsotnost držal, drseče, preozke in strme klančine itd. so ovire, ki starejšim povzročajo največ težav oz. kjer obstaja večja nevarnost za padce.

Za premagovanje večjih razdalj starejša oseba običajno uporablja:

Lastno oziroma organizirano prevozno sredstvo (starejša oseba je v vlogi voznika ali sopotnika) - zato je priporočeno ustrezno število parkirnih mest ali možnost kratkotrajne ustavitve vozil ob javnem objektu

Javni avtobusni potniški promet - zato je zaželena ustrezna opremljenost postaj in avtobusov (urejena sedišča, pokriti peron)

Taksi, ki finančno ni dosegljiv vsakomur.

Predlogi za izboljšanje dostopnosti

  • Izboljšano sodelovanje med občinami, javnim potniškim prometom ter organizacijami, ki združujejo starejše osebe na določenem območju;
  • Starejšim je potrebno omogočiti kakovostno predhodno načrtovanje poti ter navigacijo v urbanem okolju s pomočjo tehnoloških rešitev in kakovostnih podatkov;
  • Načrtovanje urbanega okolja, prilagojenega starejšim (semaforji s podaljšanim časovnim intervalom, talni taktilni vodilni sistemi, počivalniki ob pešpoteh, druge rešitve).

Vstop v pregledovalnik