Zgodba petih prostorov za bolj kakovostno življenje starejših in ljudi z invalidnostmi

V dvorani Državnega sveta Republike Slovenije je danes potekal posvet Mobilnost in spletna dostopnost za invalide in starejše – povezovanje znanj in izkušenj za vključujočo družbo v organizaciji Državnega sveta RS, Geodetskega inštituta Slovenije in NSIOS. Na posvetu so strokovnjaki predstavili različne vidike mobilnosti invalidov in starejših ter rešitve, ki jih želijo povezati v enotno državno platformo z imenom Zgodba petih prostorov, ki bo omogočila boljšo kakovost življenja oseb z različnimi invalidnostmi.

Platforma mobilnosti in spletne dostopnosti za invalide in starejše, ki jo financira Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo, bo v enotni državni platformi vključevala podatke za dostopnost notranjega prostora javnih objektov in zunanjega prostora (pločnikov, cest, avtobusnih in železniških postaj …) ter podatke za dostopnost spletnega prostora. Vključevala bo tudi informacije glede prevoza na klic (socialni prostor) ter s tehnologijo podprto vadbo v domačem prostoru (virtualni prostor in prostor umetne inteligence).

Udeležence je uvodoma pozdravil Marko Lotrič, predsednik Državnega sveta, ki je izpostavil večletna opozorila na težave z dostopnostjo javnega prevoza in javnega prostora. Poudaril je, da morajo biti osebam z oviranostmi dostopni tako izobraževanje in sodelovanje v procesih odločanja kot tudi vse druge storitve v državi, ki so sicer dostopne vsem drugim državljanom in prebivalcem Republike Slovenije. »Ne zgolj zato, ker je tako zapisano v zakonodaji, ampak iz iskrenega spoštovanja do soljudi, s katerimi sooblikujemo družbo. Zato, ker je tako enostavno prav.« Spomnil je tudi, da se moramo kot dolgoživa družba zavedati, da bomo kmalu vsi potrebovali lažji dostop do stavb, prilagojena prevozna sredstva in komunikacijske poti. (foto: Kreativna baza)

Mag. Roman Rener, svetovalec direktorja Geodetskega inštituta Slovenije, je v uvodnem nagovoru povedal, da bo Zgodba petih prostorov povezovala zunanji in notranji prostor, prostor spletišč, socialni prostor in virtualni prostor/prostor umetne inteligence: »Zgodba petih prostorov bo povezala pet podatkovnih baz, kar bo olajšalo iskanje želene poti za starejšo osebo ali osebo z oviranostmi. Z enim klikom bo možno dostopati do celotne poti, na primer od doma do določene javne zgradbe – kar bo invalidom močno olajšalo iskanje primerne poti. V okviru projekta pripravljamo tudi spisek vseh ovir v prostoru, ki jih je treba odpraviti.«

Mag. Mateja Toman, predsednica Nacionalnega sveta invalidskih organizacij Slovenije, je povedala, da je današnji posvet pomemben korak k zmanjševanju razlik med zakonodajo in realnostjo, v kateri živimo, v kateri različne zaveze za dostopen prostor niso uresničene v polni meri. »Že nekaj časa opozarjamo na to, da dostopnost ni samo to, da recimo ni stopnic. Gre za širši pojem, v katerega spada tako grajeno kot širšo družbeno okolje, v sodobnem svetu pa vanj vključujemo tudi digitalno dostopnost.« Dodala je, da so pogost razlog za zaostanek pri zagotavljanju dostopnosti finance: »Če govorimo samo o financah, je tak pogled zelo ozkogleden. Izključevanje celotnih družbenih skupin ima na družbo velike negativne učinke, ne le za posameznike, temveč za celotno družbo – ti učinki so tudi izrazito ekonomsko negativni.«

Minister za kohezijo in regionalni razvoj Aleksander Jevšek je poudaril, da ima kohezijska politika pomembno vlogo pri zagotavljanju enakih možnosti za vse ljudi, saj prispeva k izboljšanju kakovosti življenja: »Program evropske kohezijske politike 2021–2027 prinaša nove priložnosti za nadaljnje izboljšave na področju mobilnosti in spletne dostopnosti za invalide in starejše. Med evropskimi projekti in ukrepi, ki jih bo podprlo tudi naše ministrstvo, so na primer izvajanje aktivne politike zaposlovanja za spodbujanje dostopa do zaposlitve za starejše in invalide, investicije v nove objekte s področja izobraževanja in usposabljanja in vzpostavitev podpornega okolja za izboljšanje socialne vključenosti invalidov, ki jim bodo omogočala samostojnejše bivanje in podporo.« Dodal je, da sicer evropska sredstva ne pomagajo, če v ozadju ni ljudi, ki bi bili pripravljeni izvajati te projekte.

Foto: Kreativna baza

Generalni direktor Direktorata za prometno politiko na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo Darko Trajanov je povedal, da se skoraj 45 odstotkov slovenskega prebivalstva uvršča med ranljive udeležence v prometu: »Odstotek se bo zaradi staranja prebivalstva z leti višal, zato bo kakovostno načrtovanje mobilnosti potreboval prav vsak med nami. Ministrstvo sodeluje tudi v projektu Prostorska in podatkovna podpora upravljanja javnega potniškega prometa – invalidi v javnem potniškem prometu, v sklopu katerega smo izvedli analizo železniških in avtobusnih postaj, ki bodo služile kot prestopne točke v celostni ureditvi prevoza na klic. Trenutno se izvaja pilotno testiranje prevozov na klic v Mariboru in Ljubljani preko že vzpostavljenega klicnega centra. Prevoz na klic je namenjen predvsem za urejanje zdravstvenih, administrativnih in upravnih postopkov ter drugih nujnih zadev za gibalno ovirane osebe, ki uporabljajo različne tehnične pripomočke.« Načrtujejo, da bodo prevoze na klic čez čas razširili na več lokacij po Sloveniji.

Posvet, ki ga je vodil Danijel Kastelic, predsednik Komisije Državnega sveta za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide, je bil razdeljen na dva vsebinska sklopa, ob koncu pa je potekala tudi širša razprava, v katero se je vključevalo tudi občinstvo. Sogovorniki so se strinjali, da je za boljšo kakovost življenja starejših in oseb z različnimi vrstami invalidnosti nujno treba povezati slovensko znanje in institucije ter pospešiti procese implementacije rešitev, ki sicer trajajo predolgo. Ob koncu posveta so udeleženci pripravili predlog skupnih operativnih korakov za rešitev problematike mobilnosti in dostopnosti invalidov in starejših v slovenskem prostoru.

Zvočne in video izjave