Ljudje na invalidskih vozičkih in ljudje s težjimi gibalnimi oviranostmi

+

Gibalno ovirane razdelimo na uporabnike invalidskih vozičkov in ljudi z različnimi motoričnimi motnjami, zaradi katerih imajo bistveno onemogočeno hojo in druge gibalne dejavnosti. Projekt se osredotoča na mobilnost ljudi na invalidskih vozičkih; to so predvsem paraplegiki, tetraplegiki, distrofiki in ljudje, oboleli za multiplo sklerozo kot tudi starejši, ki se soočajo s podobnimi oviranostmi ali zdravstvenimi stanji.

Kako se gibalno ovirani samostojno gibajo v urbanem okolju?

Invalidi se spopadajo z veliko težavami glede fizične dostopnosti v urbanem okolju: prehodnost poti, dostop do javnih objektov, ustreznih stranišč in parkirišč ter javnega potniškega prometa.

Samostojna mobilnost

Za samostojno mobilnost v mestih potrebuje človek na vozičku dovolj široke poti, da se lahko pelje, ter primerno nagnjene klančine (uvozi in izvozi na pločnik ali v zgradbo), da lahko z vozičkom zapelje na pločnik . Za premeščanje večjih višinskih razlik potrebuje ob stopnišču klančino, še lažji pa je dostop z dvigalom. V mestih je potrebno zagotoviti dostop do javnih institucij, avtobusnih in železniških postajališč ter dostop po različnih poteh v mestu.

Mobilnost invalidov

Pri mobilnosti invalidov moramo upoštevati vrsto drugih dejavnikov: širino vozička, možnosti obračanja vozička, višino robnikov, ustrezno podlago, naklon poti ter višino sedeža, kar vpliva na oblikovanje inventarja grajenega okolja (strežnih pultov, avtomatov, tipk v dvigalih). Inkluzivne preureditve okolja pomagajo tudi ostalim udeležencem v prometu - kolesarjem, staršem z otroškimi vozički, starejšim z nakupovalnimi vozički ter drugim. V veliko pomoč so Invalidom pomagajo predvsem njihova društva, ki jim nudijo različne možnosti skupinskih prevozov ali ustrezno asistenco.

Za premagovanje večjih razdalj oseba na invalidskih vozičkih običajno uporablja:

Lastno oziroma organizirano prevozno sredstvo - zato je nujno ustrezno število parkirnih mest za invalide, kjer lahko parkirajo le oni

Prilagojene avtobuse javnega potniškega prometa s premično klančino, da se invalid na vozičku lahko zapelje v kabino

Prilagojene avtobuse oz. železniške vagone javnega potniškega prometa s premično klančino, da ima invalid na vozičku možnost samostojne vožnje

Preden se odpravim v neznano, se želim v naprej pripraviti na pot. V mestih, ki jih ne poznam, pogrešam informacijske točke in kontakt, na koga se lahko tam obrnem.

Urša Tonejec, Četrtek, 1. avgust 2019

Predlogi za izboljšanje dostopnosti gibalno oviranim

  • Izboljšano sodelovanje med občinami, javnim potniškim prometom ter organizacijami, ki združujejo gibalno ovirane osebe na določenem območju; 
  • Gibalno oviranim osebam je potrebno omogočiti predhodno načrtovanje poti ter ustrezno navigacijo v urbanem okolju s pomočjo tehnoloških rešitev in kakovostnih podatkov;
  • Načrtovanje urbanega okolja, prilagojenega osebam na invalidskih vozičkih (ustrezne klančine in širina pešpoti, parkirna mesta in javne sanitarije za invalide, druge rešitve)
  • Možnost dostopa do informacij o mobilnosti preko spleta in ostalih medijev
     

Kaj pa dostop do spletnih informacij?

Invalidi imajo praviloma težave pri komunikaciji z osebnim računalnikom, v smislu otežene ali onemogočene uporabe standardne tipkovnice in miške. Strojna oprema v povezavi z ustrezno programsko opremo omogoča delo z računalnikom posameznikom, ki imajo nadzor nad vsaj enim telesnim gibom, za možnost navigacije po spletnih straneh preko tipkovnice.

Vstop v javni pregledovalnik